Projekt Dd

Službeni vagon - nekdaj del vsakega tovornega in lokalnega potniškega vlaka

Projekt Dd je projekt, ki je nastal na podlagi dejstva, da so bili službeni vagoni ena izmed značilnosti vsakega tovornega ali lokalnega potniškega vlaka v obdobju Jugoslovanskih železnic (JŽ). To dejstvo nas je vzpodbudilo k zbiranju podatkov o teh vagonih in posledično izdelavi verodostojnega modela, da na ta način ohranimo ta del naše tehniške kulturne dediščine. Kot reprezentativni službeni vagon JŽ smo izbrali vagon z leseno zgornjo konstrukcijo nemškega porekla, ki je bil v osnovi označen kot Pwg Pr 14. Ta tip službenega vagona je bil dokaj značilen za celotno obdobje JŽ s parno vleko, kjer je najprej imel oznako Dt, kasneje pa je bil preimenovan v Dd.

SLUŽBENI VAGON - ZNAČILNOST VSAKEGA TOVORNEGA IN LOKALNEGA POTNIŠKEGA VLAKA V OBDOBJU JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC.

V prvi fazi projekta smo podrobno preučili vse razpoložljive vire, tako pisne, kot slikovne. V drugi fazi projekta pa smo zbrano gradivo obdelali in izdelali računalniški model, ki je bil podlaga fizičnega modela v merilu 1:87.

Začetek zgodbe o teh vagonih sega v Nemčijo v leto 1919. Med letoma 1913 in 1925 je bilo izdelanih 9752 primerkov. Po II. svetovni vojni je v Jugoslaviji ostalo kar nekaj teh vagonov, kjer so na slovenskem ozemlju obratovali do konca 70-ih let, v preostalem delu Jugoslavije pa verjetno še dlje. Obstajata dva osnovna tipa tega vagona. Prvi ima okna na vratih prtljažnega dela, drugi pa le-teh nima.

Tehnični podatki

dvoosni službeni vagon dolžine 9,80 m‬
medosna razdalja 5,40 m‬
maksimalna hitrost: 60 km/h‬
teža vagona: 10 – 11 t
ogrevanje: parno, lastno ("gašper")‬
razsvetljava: v začetku acetilen, kasneje dinamo in baterije
sanitarije: 1 toaletni prostor
leto izgradnje: 1913 – 1925

Značilnosti za obdobje 1956 – 1965 (modelarsko obdobje III)

Vagoni so bili označeni z JŽ–JЖ in oznako Dt, skupina 50xxx ali 52xxx. Pobarvani so bili v rjavo barvo.

Vozili so tako na potniških lokalnih vlakih kot na tovornih vlakih.

Opremljeni so bili še s posodo za ‬acetilen ‬in plinsko‭ ‬razsvetljavo. Na strehi sta bila dva zračnika in dimnik.Slednji zaradi ogrevanje ‬na ‬trdo ‬gorivo‭ s t.i. "gašperjem".

Značilnosti za obdobje 1965 – 1975 (modelarsko obdobje IV)

V skladu z novimi standardi so vagoni dobili UIC oznako s kontrolno številko. Osnovna oznaka je bila 20 72 JŽ 94 29 xxx-x Dd. Vagone najdemo na vseh slovenskih progah, vedno manj na potniških vlakih. Ostali so v rjavi barvi. Uredili so jim parno gretje, kar je vodilo v demontažo strešnih zračnikov, značilnega dimnika ter posode za acetilen. Svoj zaključek obratovanja so doživeli predvsem na nabiralnih vlakih.

Iz publikacije Spisak putničkih kola normalnog koloseka - Beograd 1972 je razvidno, da je bilo na območju ŽTP Ljubljana evidentiranih 62 vagonov Dd s številkami od 001 do 069, ki pa niso bili vsi tega tipa. Pod isto oznako so namreč obratovali tudi drugi tipi vagonov, ki so služili istemu namenu. Na območju ŽTP Zagreb je bilo evidentiranih 109 vagonov Dd s številkami od 200 do 345, različnih proizvajalcev.

Modifikacije

Tako kot veliko vagonov bivših Jugoslovanskih železnic, ki so bili dalj časa v eksploataciji, so bili tudi vagoni tipa Dd skozi zgodovino deležni različnih modifikacij. Nekatere modifikacije so zajele večje število vagonov, kot na primer zgoraj opisane razlike v oknih ali demontaže rezervoarjev, nekatere pa so bile bolj specifične za manjšo skupino ali celo posamezne vagone. Take posebne modifikacije so bile pogojene s specifičnimi potrebami določenih geografskih področij ali področij delovnih nalog. Med slednje najverjetneje lahko štejemo tudi spodaj prikazano modifikacijo z dodano lestvijo za vzpenjanje na streho vagona.

Proces nastajanja modela

Po zbiranju in obdelavi podatkov so bili najprej izdelani načrti, na podlagi katerih je bil konstruiran tridimenzionalen digitalni model vagona. 3D model je služil za pripravo orodij, s pomočjo katerih so bili izdelani sestavni deli za fizični model.

Sledila je obdelava in delno sestavljanje sestavnih delov. Na podlagi t.i. barvne sheme, ki je enako kot načrti nastala s pomočjo zbranih podatkov, se je nato izvedlo barvanje in potisk. V končni fazi je nastopilo še končno sestavljanje sestavnih delov.

Na zgornji sliki so za primerjavo po vrsti predstavljeni prototip ("pravi" vagon), 3D digitalni model in dokončan fizični model v merilu 1:87. Na spodnji interaktivni sliki pa se s potegom delilnika v levo ali desno izmenjujeta slika prototipa in fizičnega modela.