Projekt Baat
Baat - najznačilnejši dvoosni potniški vagon pri nas
Projekt Baat je projekt, ki je nastal ob dejstvu, da smo priča "izumiranju" našega najznačilnejšega dvoosnega potniškega vagona. Dokler je še čas in obstaja še nekaj teh vagonov, smo se lotili zbiranja podatkov in izdelave verodostojnega modela, da na ta način ohranimo ta del naše tehniške kulturne dediščine.
Vagon Baat je najznačilnejši dvoosni potniški vagon tako bivših Jugoslovanskih, kot tudi današnjih Slovenskih železnic.
Prva faza projekta je zajemala podrobno preučitev vseh razpoložljivih virov, tako pisnih, kot slikovnih ter nenazadnje opazovanje in merjenje zadnjh še obstoječih primerkov "v naravi". V drugi fazi projekta smo zbrano gradivo obdelali in izdelali računalniški model, ki je bil podlaga fizičnega modela v merilu 1:87.
Pred vami je kratka zgodba o dvoosnih potniških vagonih 2. razreda z območja bivše Jugoslavije, ki so bili izdelani v različnih tovarnah širom tega področja in so obratovali od začetka šestdesetih let do današnjih dni.
- dvoosni vagon dolžine 15,50 ali 15,90 m
- medosna razdalja 9,30 ali 9,00 m
- število sedežev: 70
- maksimalna hitrost: 100 km/h
- teža vagona: 19 – 21 t
- ogrevanje: parno, električno z 1500V (diesel-vleka) ali 3000V (elektro-vleka)
- razsvetljava: dinamo in baterije
- sanitarije: 1 toaletni prostor
- prehod med vagoni z zložljivim podestom
- leto izgradnje: 1961 – 1966
- proizvajalci: Vaso Miskin Crni (Sarajevo), GOŠA, TŽV Gredelj, TŽV Boris Kidrič (Maribor)
- kot varianto naj bi izdelovali tudi vagone s 60 sedeži za 2. razred
- izdelani so bili tudi vagoni za 1. razred s kupeji in 47 sedišči ter mešani vagoni za 1. in 2. razred
- v BiH naj bi obstajali tudi vagoni za 3. razred
Vagoni so bili označeni z JŽ–JЖ in oznako Bs (drugi razred).
Na območju Slovenije so vozili tudi vagoni 1. razreda z oznako A.
V skladu z novimi standardi so vagoni dobili nov emblem (JŽ v novem okvirčku), ter oznako Bggissll skupaj z računalniško kodo in kontrolno številko. Vagone najdemo na vseh slovenskih progah. Pobarvani so bili v standardno zeleno barvo RAL 6003 in s črnim spodnjim robom.
S ponovnimi spremembami standardov so vagoni dobili nove označbe: Baat. Kjer pomeni "B" drugi razred, "aa" dvoosni vagon in "t" prehod po sredini vagona. Kot že v predhodnem obdoju je v uporabi UIC računalniška označba s kontrolno številko. Najdemo jih na vseh slovenskih progah – tako na glavnih, kot na stranskih. Medtem ko barva ostaja enaka, črni spodnji rob počasi izginja.
V Sloveniji so po vojni ostali v zeleni barvi še cca 2 leti, oznaka Baat je ostala. Najprej so jim samo odstranili logotip JZ. Poleti 1992 se pojavi novi logotip Slovenskih železnic.
Kot garniture so vozili na relaciji Ljubljana – Zidani most – Sevnica ter na območju Postojne.
Nato so jih prebarvali v belo z rumeno, sivo in oranžno črto - tip »kanarček«.
Na glavnih progah so redno obratovali do leta 1994 (nesreča v Zalogu), nato pa le na stranskih progah – Bohinjka, Ajdovščina in mogoče še kje - do cca. leta 1999. Po tem letu so bile le še občasne vožnje.
Leta 1993 in 1994 so jim dogradili nadstreške preko prehodnih ploščadi.
V Sloveniji sta ostala v prometu 2 vagona, ki v trenutku pisanja še obratujeta na avtovlaku med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči. Pobarvana sta belo s sivim spodnjim robom. Imata različne dolžine in sicer 15,50 in 15,90 m.
Pod HŽ so bili obnovljeni štirje vagoni za muzejski vlak. Sredi leta 2000 so bili umaknjeni iz rednega prometa.
V Sloveniji so bili vsi vagoni tega tipa poslani v razrez (večinoma v obdobju 2005-2008), razen že omenjenih dveh primerkov.

Po zbiranju in obdelavi podatkov so bili najprej izdelani načrti, na podlagi katerih je bil konstruiran tridimenzionalen digitalni model vagona. 3D model je služil za pripravo orodij, s pomočjo katerih so bili izdelani sestavni deli za fizični model.
Sledila je obdelava in delno sestavljanje sestavnih delov. Na podlagi t.i. barvne sheme, ki je enako kot načrti nastala s pomočjo zbranih podatkov, se je nato izvedlo barvanje in potisk. V končni fazi je nastopilo še končno sestavljanje sestavnih delov.

Na zgornji sliki so za primerjavo po vrsti predstavljeni prototip ("pravi" vagon), 3D digitalni model in dokončan fizični model v merilu 1:87. Na spodnji interaktivni sliki pa se s potegom delilnika v levo ali desno izmenjujeta slika prototipa in fizičnega modela.


Na TV Maribor (del RTV Slovenija) je bil objavljen prispevek o našem projektu Baat in sicer v 2. delu oddaje MINIATURNE ŽELEZNICE. Oddajo Videoprodukcije Gaber si lahko ogledate tudi na Youtubu.
Kratek prispevek o našem modelu Baat v izvedbi JŽ epohe IV je bil leta 2019 objavljen tudi v aprilski izdaji nemške revije MIBA.

Viri podatkov:
- spletni forum vlaki.info
- spletni forum zeljeznice.net
- fotografije Venčeslav Lang
- fotografije Rolf Wiemann
- fotografije Jože Trpin
- ostale javno objavljene fotografije
Če imate kakršnekoli zanesljive podatke ali slike, ki bi lahko dopolnile ta sestavek, vas vljudno naprošamo, da nam jih pošljete na klub@baat.si. Na ta način bomo s skupnimi močmi dobili še jasnejšo sliko o teh zanimivih vagonih iz naše preteklosti.